CCP SLOVENIA Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 431 83 85
Fax: +386 (0)1 430 06 29
E-mail: ccp@scca-ljubljana.si
Uradne ure: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure
Prosimo vas, da se za sestanek vnaprej dogovorite
Evropska komisija je 23. novembra 2011 objavila predlog novega sedemletnega programa namenjenega kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju. Predlog morajo potrditi države članice in Evropski parlament.
Evropa mora več vlagati v svoj kulturni in ustvarjalni sektor, saj ta pomembno prispeva k ekonomski rasti, zaposlovanju, inovacijam in socialni vključenosti. Program Ustvarjalna Evropa bo varoval in spodbujal kulturno in jezikovno raznolikost in povečal konkurenčnost sektorja.
Evropska komisija v svojem predlogu za novo sedemletno obdobje tj. 2014–2020 predvideva 1,8 milijarde EUR, od tega 900 milijonov EUR za avdiovizualni sektor (kot ga trenutno pokriva program Media) in skoraj 500 milijonov EUR za področje kulture (kot ga pokriva trenutni Program Kultura). Komisija v svojem predlogu predvideva tudi nov mehanizem finančnih jamstev v višini 210 milijonov EUR, preko katerih bi kulturni operaterji lahko zaprošali za bančna posojila v skupni vrednosti do 1 bilijona EUR. Prav tako bi ta mehanizem omogočil približno 60 milijonov EUR za podporo politikam transnacionalnega sodelovanja, podprl inovativne pristope k razvoju občinstev in novih modelov poslovanja.
„S to naložbo bomo pomagali tisočim v kulturnem in avdiovizualnem sektorju, da čim bolj izkoristijo enotni trg in pritegnejo novo občinstvo v Evropi in zunaj nje. Brez te pomoči bi bil vstop na nove trge zanje težaven ali celo nemogoč. Ustvarjalna Evropa spodbuja tudi kulturno in jezikovno raznovrstnost ter pomaga uresničevati cilje na področju zaposlovanja in trajnostne rasti iz strategije Evropa 2020,“ je povedala evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou.
Program Ustvarjalna Evropa je dr. Sonja Kralj Bervar, MIZKŠ predstavila tudi v okviru dogodka "Zadnji vlak za Kulturo!", ki ga je Kulturna stična točka v Sloveniji organizirala 7. junija 2012 v Ljubljani (Center Evropa). Posnetek si lahko ogledate tukaj >>>
2. Ozadje
Ustvarjalna Evropa izhaja iz izkušenj in dosežkov Kulture in MEDIA ter predhodnih programov EU, ki so več kot 20 let zagotavljali pomoč za kulturni in avdiovizualni sektor. Predlagani proračun v višini 1,8 milijarde EUR pomeni 37-odstotno povišanje v primerjavi s proračunom obeh trenutnih programov. Program MEDIA je v obdobju 2007–2013 prejel 755 milijonov EUR in dodatnih 15 milijonov EUR za program MEDIA Mundus, ki podpira mednarodno sodelovanje v avdiovizualnem sektorju. Za program Kultura je bilo v sedanjem finančnem okviru dodeljenih 400 milijonov EUR.
Evropski kulturni in ustvarjalni sektor ustvari približno 4,5 % evropskega BDP in zagotavlja okoli 3,8 % delovnih mest (8,5 milijona ljudi) v EU.
Podpora EU jim bo omogočala mednarodno dejavnost v EU in zunaj nje ter pomagala čim bolj izrabiti možnosti globalizacije in digitalnega premika. Izvajalce bo podprla pri spopadanju z izzivi, kot sta razdrobljenost trga in težek dostop do finančnih sredstev, z omogočanjem lažjega izmenjevanja znanja, izkušenj in primerljivih podatkov med izvajalci pa bo spodbudila boljše oblikovanje politik.
3. Kako bo program prispeval k spremembam?
več finačne podpore za umetnike in strokovnjake na kulturnem področju – z namenom razvoja njihovih veščin in čezmejnega sodelovanja,
več finančne podpore za transnacionalne aktivnosti znotraj in zunaj EU,
podporne sheme prirejene posebnim potrebam avdiovizualnega in kulturnega sektorja v EU,
lažji dostop do privatnih sredstev s pomočjo garancij v višini do 1 bilijona EUR v posojilih,
večja vključenost bančnih strokovnjakov v kulturni in ustvarjalni sektor,
razvoj evropske konkurenčnosti v kulturi na splošno in na filmskem področju in obenem varovanje kulturne in jezikovne raznolikosti.
4. Kdo bo imel koristi od programa?
300.000 umetnikov in strokovnjakov, ki delujejo v kulturnem sektorju bo dobilo podporo za doseganje novih občinstev tudi zunaj svoje države,
preko 1.000 evropskih filmov bo pridobilo podporo za distribucijo, kar jim bo omogočalo dostopnost do občinstev v in zunaj Evrope,
tisoče evropskih kulturnih organizacij in strokovnjakov bi dobilo priložnost za usposabljanje za pridobitev novih veščin in na ta način povečalo sposobnosti za mednarodno sodelovanje,
2.500 evropkih kinematografov bo dobilo podporo s katero bi zagotovili, da bi bilo vsaj 50 odstotkov filmov, ki jih predvajajo, evropskih filmov,
podporo za prevajanje bo dobilo preko 5.500 knjig in drugih literarnih del bo dobilo podporo za prevajanje, kar bo bralcem omogočalo branje v materinem jeziku,
s podporo projektom se bo doseglo milijone evropskih državljanov. 5. Struktura krovnega programa Ustvarjalna Evropa
I. Oris programskega sklopa MEDIA (55 odstotkov proračuna)
Prednostne naloge sklopa:
Krepitev zmogljivosti avdiovizualnega sektorja: izvajalcem zagotavljati spretnosti, znanja in izkušnje, ki spodbujajo prilagajanje spremembam na trgu in digitalnim tehnologijam ter preskušanje novih pristopov za privabljanje občinstva in poslovne modele (razvoj projektov z mednarodnim potencialom kroženja, dostop do trgov, spodbujanje mednarodnih koprodukcij (vključno s televizijo))
Spodbujanje nadnacionalnega kroženja: podpora za distribucijo evropskih filmov v kinematografih in na inovativnih platformah, uporaba spletnih marketinških orodij, privabljanje in vzgoja občinstva (promocija, filmska vzgoja, festivali), podpora za prodajne agente
Potencialne nove podporne sheme:
Privabljanje občinstva in filmska vzgoja
Razvoj veščin pisanja scenarijev za avdiovizualna TV dela; usposabljanje za upravljanje in financiranje ter naložbe
Novi poslovni modeli
Podpora visokokakovostnim TV nadaljevankam
Podpora za prodajne agente
Razvoj video iger in interaktivnih del
Podpora inovativnim distribucijskim orodjem
Mednarodni koprodukcijski skladi
II. Oris programskega sklopa KULTURA (30 odstotkov proračuna)
Prednostne naloge sklopa:
Krepitev zmogljivosti kulturnega in ustvarjalnega sektorja: izvajalcem zagotavljati spretnosti, znanja in izkušnje, ki spodbujajo prilagajanje digitalnim tehnologijam ter preskušanje novih pristopov za privabljanje občinstva in poslovne modele; omogočati mednarodno uveljavljanje izvajalcev v/izven Evrope; olajšati dostop do poklicnih priložnosti
Spodbujanje nadnacionalnega kroženja: podpora za mednarodne turneje, prireditve, razstave; kroženje evropske literature; privabljanje občinstva oz. spodbujanje zanimanja za evropska kulturna dela
Potencialne podporne sheme:
Ukrepi sodelovanja (dvoletni in večletni projekti)
Evropske mreže
Evropske platforme
Podpora literarnega prevajanja (poleg prevodnih stroškov po novem upravičeni tudi stroški izdaje knjige in promocije – še predmet odobritve s strani Sveta in EP)
Posebni ukrepi za večjo prepoznavnost evropskih kultur in spodbujanje medkulturnega dialoga (nagrade EU, EPK, znak evropske dediščine …)
III. Medsektorski sklop(15 odstotkov proračuna)
Kaj?Nov finančni instrument bi olajšal dostop do financ manjšim organizacijam in MSP, ki poslujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako da bi posrednikom, ki vzpostavljajo portfelje posojil, zagotovil zavarovanje kreditnega tveganja in okrepil njihovo strokovno znanje za pravilno analizo tveganj.
Kdo? Za upravljanje instrumenta se bo pooblastilo finančno institucijo (najverjetneje Evropski investicijski sklad).
6. Dodatne informacije o programu Ustvarjalna Evropa
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa >>>
Pogosto postavljena vprašanja, ki jih je pripravila EK: FAQ
Program Ustvarjalna Evropa je dr. Sonja Kralj Bervar, MIZKŠ predstavila tudi v okviru dogodka "Zadnji vlak za Kulturo!", ki ga je Kulturna stična točka v Sloveniji organizirala 7. junija 2012 v Ljubljani (Center Evropa). Posnetek si lahko ogledate tukaj >>>7. Vključevanje zainteresirane javnosti (odzivi na predlog programa)
Vsi zainteresirani ste vljudno vabljeni k oddaji pisnih komentarjev glede predloga programa Ustvarjalna Evropa na e-naslov ustvarjalna-evropa.mk@gov.si! Če želite aktivno sodelovati pri oblikovanju novega krovnega programa EU za področje kulture in avdiovizualnih medijev, je zdaj pravi trenutek! 8. Proces odločanja o predlogu programa
I. Svet EU je sprejel skupno stališče o programu Ustvarjalna Evropa (2014–2020)
Na srečanju ministrov za kulturo držav članic EU, ki je potekalo 10. maja 2012 in se ga je udeležil tudi minister Žiga Turk, so sprejeli skupno stališče oz. partial general approach o programu EU Ustvarjalna Evropa.
Svet EU se je strinjal, da sta umetnost in kultura vrednoti sami po sebi (intrinsic value of arts and culture) in da je glavni smoter v okviru novega programa zagotoviti boljše ravnovesje med gospodarskimi cilji in promocijo kulturne raznolikosti. Izpostavili pa so tudi pomen podpori t.i. majhnih kulturnih organizacij in neprofitnih iniciativ na področju kulture ter pozvali k razvoju kvalitativnih kazalcev za ocenjevanje projektov financiranih iz novega programa. Konsenza pa niso dosegli glede predlaganega finančnega instrumenta (Financial facility for the cultural and creative sectors). Nekatere države članice (med njimi Nizozemska, ki je edina nasprotovala tudi povišanju proračuna programa) so namreč izrazile pomislek, da je finančni instrument preveč gospodarsko usmerjen, poleg tega pa bi bilo potrebno domisliti kriterije dostopa do le tega. Celotno besedilo skupnega stališča (EN): http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/12/st09/st09097.en12.pdf
Skupno stališče je pozdravila tudi evropska komisarka za kulturo Androulla Vassiliou, ki je še posebej vesela, da je svet EU podprl združevanje obstoječih programov financiranja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju (Kultura in MEDIA). Celotna izjava komisarke: http://ec.europa.eu/culture/news/20120511_en.htm
Naslednja pomembna prelomnica na poti do novega programa EU, namenjenega kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju, je november 2012, ko bodo ministri držav članic EU in Evropski parlament glasovali o predlogu Ustvarjalne Evrope.
Sklepe Sveta EU je pozdravilo tudi evropsko združenje Culture Action Europe (CAE), ki se bo še naprej zavzemalo, da bo povečan proračun programa dejansko odobren, saj gre kljub povečanju za premajhno cifro, da bi lahko bila ključna pri pogajanjih o proračunskih rezih. Dejstvo je, da je Svet EU jasno pritrdil, da kultura lahko igra pomembno vlogo na poti Evrope iz krize.
II. Pomemben korak naprej v pogajanjih za program Ustvarjalna Evropa
26. novembra 2012 so se ministri EU za kulturo srečali v Bruslju, da bi razpravljali o prihodnjem kulturnem programu EU Ustvarjalna Evropa. Razprava se je osredotočila na pravila, povezana z vzpostavitvijo novega jamstvenega sklada, ki ga je predlagala Evropska komisija. Na strani Evropskega parlamenta pa je bil pomemben korak naprej dosežen 18. decembra 2012, ko so poslanci glasovali o poročilu o Ustvarjalni Evropi, ki ga je pripravila članica parlamenta Silvia Costa (S&D, IT).
Članice EU so prvi sporazum o Ustvarjalni Evropi sprejele že maja 2012, ko so se dogovorile glede vsebinskih sprememb predloga EK, vendar so odložile razpravo o novem finančnem instrumentu. Tudi po sprejetju drugega sporazuma (t.im. Delni splošni pristop) novembra 2012 ostaja prvi praktično nespremenjen z izjemo odobritve jamstvenega sklada in nekaj dodatnih pojasnil glede tega mehanizma. Drugi sporazum uvaja ravnovesje glede geografske in sektorske zastopanosti upravičencev jamstvenega sklada. Pri izboru finančnih posrednikov bo ključna sposobnost oblikovati raznovrsten posojilni portfelj in organizacijam ponuditi marketinški in promocijski načrt. Novi sporazum navaja tudi, da bodo kandidatke in potencialne kandidatke za članstvo EU ter sosedske države lahko sodelovale v programu Ustvarjala Evropa ne bodo pa upravičene do koriščenja jamstvenega mehanizma.
Večina držav članic je zadovoljna s spremenjenim besedilom, vendar pa je nekaj držav še zadržanih: Avstrija in Nemčija imata zadržke glede vključevanja prednostnega kriterija za financiranje neprofitnih projektov/organizacij, češ da bi ta eksplicitna navedba lahko predstavljala oviro za financiranje prevajanja, festivalov, gledališč idr. bolj komercialnih dejavnosti; najbolj zadržana pa ostaja VB, saj se otoški finančni minister boji, da jamstveni sklad kot sektorski instrument predstavlja nelojalno konkurenco in kot tak kršitev načel prostega trga EU. Če bo VB dokazala kršitev načel EU (trenutno vodi neodvisno presojo glede tega), je ena od možnih rešitev, ki jih predlaga Svet, uvedba finančnega mehanizma v okviru širšega dolžniškega instrumenta Horizon 2020/COSME namesto znotraj sektorsko specifičnega programa Ustvarjalna Evropa.
Evropski parlament pa je naredil pomemben korak naprej 18. decembra 2012, ko so poslanci glasovali o poročilu o Ustvarjalni Evropi, ki ga je pripravila članica parlamenta Silvia Costa. Člani odbora za kulturo so okvirni program odobrili vključno z več spremembami. Na vrsti so pogajanja s Svetom in Evropsko komisijo.
Predlog_uredbe_Ustvarjalna_Evropa.pdf
